Skip to main content
SearchLoginLogin or Signup

Bašomi ba tša mahlale ba utolla ditšini tšeo di dirago gore dikgomo tša Sudanese di pheme malwetši kudu

Northern Sotho(Sepedi) translation of DOI: 10.1038/s41598-021-96330-7

Published onMay 16, 2023
Bašomi ba tša mahlale ba utolla ditšini tšeo di dirago gore dikgomo tša Sudanese di pheme malwetši kudu
·

Ditšini tša leabela tša BoLA-DRB3 di laetša go fapana ka dikgomong tša setlogo tša Sudan go thoma go mohuta wa taurine le wa indicine

 Mehuta ya dikgomo tša setlogo tša ka Sudan, e lego ya Baggara ye e ruilwago nama le ya Butana le Kenana tše di ruelwago maswi, di tsebja ka semelo sa tšona sa go kgona go tlwaela tikologo bonolo le go kgona go phela gabotse ka ditikologong tša temo tša go fiša le tšeo di omilego.

Ka go realo di šomišwa kudu ke barui ba dikgomo ba go tšama ba nyakana le phulo le bao ba felago ba nyakana le phulo efela dikgomo tša bona di le lefelong le itšego.

Re ile ra sekaseka go farologana le sebopego sa ditšini sa tšini ya BoLA-DRB3, e lego tšini ya lefelo le itšego (locus) yeo e amantšhitšwego le go šoma ga mašole a mmele, go dikgomo tša setlogo tša ka Sudan le ka seemong sa lefase ka bophara sa bophelo bja dikgomo.

Disampole tša madi (n = 225) di ile tša tšewa go mehuta ye meraro ya dikgomo tša setlogo (Baggara; n = 113, Butana; n = 60 and Kenana; n = 52) gomme tšona di tšerwe go tšwa dileteng tše tshela tša ka Sudan.

Ditatelano tša nyutleleothaete di ile tša nyakišišwa go nyaka go tseba phapano ya tšona ka go šomiša mokgwa wa mehuta wo o theilwego go tatelano.

Re hlaloša alleles tše 53, go akaretšwa alleles tše šupa tše di utollotšwego la mathomo.

Tshekatsheko ye kgolo ya dikarolo (PCA) tša mehutana ya diphrotheine yeo e hweditšwego ka go šomeng ga kopanyo ya dianthitšene ga MHC complex go utollotše gore mehutana ya 4 le 9 (ka go latelana) e farologanya mehuta ya dikgomo tša Kenana-Baggara le tša Kenana-Butana le mehuta ye mengwe ya dikgomo.

Tshekatsheko ya Venn ya mehuta ya dikgomo tša Sudan, tša Borwabohlabela bja Asia, tša Yuropa le tša Amerika le alleles tše 115 go laeditše gore tše 14 di be di swana di nnoši le mehuta ya dikgomo ya Sudan.

Bokgafetšakgafetša ga kabaganyo ya ditšini ka go dikgomo tša Baggara go laeditše kabaganyo ye e lekanego yeo e šišinyago gore go lekanywe kgetho, mola e le gore dipalopalo tša kgetho (ω) di utollotše go ba gona ga kgetho ye e farologanego ka go mafelwana a mmalwa a diaminoesiti gotee le BoLA-DRB3 exon 2 ya mehuta ye ya dikgomo tša setlogo.

Dipoelo tša PCA tše mmalwa di kwane le mekgwa ya go hlopha yeo e bonwego go kgokagano ya makala (NJ) ya mehlare.

Dipoelo tše di fana ka tsebo mabapi le kelo ya tšona ya go phela ka fase ga mehutahuta ye e fapanego ya malwetši le bokgoni bja tšona bja go tswala ka seemong se boima sa ka Sudan.


Bašomi ba tša mahlale ba utolla ditšini tšeo di dirago gore dikgomo tša Sudanese di pheme malwetši kudu

Bašomi ba tša mahalle ba hweditše mehuta ya ditšini ye e swanago e nnoši ka dikgomong tše di tlwaelegilego kudu tša ka Sudan tšeo di bonagalago e le tšona di dirago gore dikgomo tše di pheme malwetši kudu, gomme kutollo ye e ka feletša go mekgwa ya tswadišo ye e kaonafaditšwego.

 Mehutan ya ditšini, ye e bitšwago alleles, gantši ke yona e bakago semelo sa go swana se nnoši go swana le go tia ga tšona fao go bonagalago diphoofolong le dimeleng ka botšona.

Mehuta ye meraro ya dikgomo e lego wa, Baggara, Butana le Kenana, e tsebega kudu gore e kgona go phema malwetši, ebile e ruile ke barui ba dikgomo go ralala le Sudan ba di ruela nama le maswi.

Dinyakišišo mabapi le mehuta ya dikgomo ka ntle ga Afrika di laetša gore ditšini tša alleles tše di fapafapanego tve di bitšwago BoLA-DRB3, tšeo di ralokago tema ka go mašole a mmele a diphoofolo, di ka dira gore diphoofolo di pheme malwetši goba dikgofa.

Eupša go fihla mo lebakeng le, bašomi ba tša mahlale ba be ba tseba gannyane kudu ka ga mehuta ka mo ditšining tše ka go mehuta ya dikgomo tša Afrika.

Ka mo dinyakišišong tše, banyakišiši ba nyakišišitše ka ga BoLA-DRB3 ka dikgomong tša ka Sudan, go tseba ge eba diphoofolo di na le alleles tše di swanago di nnoši kudu e lego seo se ka hlalošago go phema ga tšona ga malwetši le go fana ka tsebo mabapi le mehuta ye ya dikgomo mabakeng a dinyakišišo tša ka moso.

 Banyakišiši ba kgobokeditše madi go tšwa go diphoofolo tše 225 go ralala le Sudan.

Go tloga fao ba ile ba dira tshekatsheko ya ditšini ya disampole, ba dira diteko tša mehutahuta ka go tšini ya BoLA-DRB3.

Go tloga fao ba ile ba bapetša dikutollo tša bona le tshedimošo ye e lego gona mabapi le tšini ye e lego dikgomong tše dingwe.

Gape ba ile ba lebelela gore alleles tše di fapafapanego di tšwelela gantši bjang ka disampoleng tša bona, go leka go tseba gore ke ka lebaka la eng diphetogo tše dingwe di ka be di direga.

 Ka kakaretšo, dikgomo tša Sudan di bile le mehuta ye mentši ya tšini ya BoLA-DRB3 yeo banyakišiši ba naganago gore e ka thuša mašole a tšona a mmele le go di dira gore di pheme malwetši kudu.

Banyakišiši ba hweditše alleles tše šupa tšeo di bego di le tše diswa ebile di swanago di nnoši go mehuta ya dikgonmo tša ka Sudanese.

Ba ile gape ba utolla gore, ge di bapetšw ale dikgomo go tšwa dikarolong tše dingwe tša lefase, di sampole tša tšona di akareditše alleles tše 14 tša tšini ya BoLA-DRB3 tšeo di bego di se gona ka dikgomong tše e sego tša ka Afrika.

Dipharologantši tše tša go swana di nnoši di ka thuša dikgomo tša Sudan go phologa go malwetši a mehutahuta le dilo tšeo di ka di tlišetšago kgatelelo mmeleng, tša go swana le phišo, e lego tšeo di tlwaelegilego tikologong ye di phelago go yona.

 Dinyakišišo tše di fana ka tsinkelo ye e tseneletšego ya mathomo mabapi le go farologana ga ditšini ka go tšini ya BoLA-DRB3 ka dikgomo tša Afrika.

Alleles ye mpsha ye e hweditšwego le yona e butše sebaka sa gore go tle go dirwe dinyakišišo ka moso mabapi le go phema malwetši ga dikgomo, le ka fao mananeo a tswadišo ya dikgomo a ka kaonafatšwago ka gona.

 Ntlha ye bohlokwa go dinyakišišo tša ka moso ke tema ya maleba yeo alleles ye mpsha e e ralokago ka go mašole a mmele a dikgomo.

Le ge e le gore diphetogo tše dingwe di oketša go phema malwetši, tše dingwe di dira gore diphoofolo di be kotsing kudu go fetelwa ke malwetši a itšego.

Ka fao dinyakišišo tša ka moso di tla swanela ke go nyakišiša kamano magareng ga alleles tše di fapafapanego le malwetši a dikgomo.

Bjale ka ge di le tša mohuta wa tšona wa mathomo ka Afrika, dinyakišišo tše ke motheo o bohlokwa ka dinyakišišong mabapi le tšini ya BoLA-DRB3 le ka ga go šoma ga mašole a mmele.

Bašomi ba tša mahlale go tšwa ka Sudan, Lebanon, Saudi Arabia, Japan le Argentina ba šoma mmogo ka mo protšekeng ye.

Connections
1 of 5
Comments
0
comment
No comments here
Why not start the discussion?