Bohlatse bja diseramo bja phetetšo ya Rift Valley fever le dikotsi gareng ga dikamela tša moroto o tee (Camelus dromedarius) ka Leboa la Nigeria 

Tshedimošo ya mathomong

 Rift Valley fever (RVF) ke bolwetši bja diphoofolo bjo bo fetelago batho bjo bo tšwelelago le go tšwelela gape ka dileteng tše dingwe tša lefase, bjo bo fetelago diphoofolo le batho.

Dikamela tša moroto o tee ke mehuta ya diruiwa tše bohlokwa ka Afrika tšeo di šomišwago go lema, go sepetša dithoto le dijo.

Dikgwebišano tša ka dileteng le tša boditšhabatšhaba di tšwetše pele go oketša kotsi ya bolwetši bjo, tša go phatlalatša kudu ka bophara gomme se sa baka mathata a magolo a tša ekonomi le a maphelo ka dileteng tše di amegago.

Ka ntle le dikotsi tše, go na le tlhokego ya tshedimošo mabapi le maemo a RVF ka dikameleng tša ka Nigeria.

Dinyakišišo tše di dirwa go nyaka go tseba go tlala ga baerase ya RVF ka go dikamela tša moroto o tee ka Nigeria le go tseba dikotsi tše di amanago le bolwetši bjo.

Mekgwa

 Dinyakišišo tša go putlaganya mafapha tšeo di nago le sampole ya ye bonolo ya go dirwa ka sewelo di dirilwe ka mafelong a dipušoselegae a šupa a Mebušo ya Jigawa le Katsina.

Diseramo go tšwa ka dikameleng di ile tša dirwa diteko go tseba ge eba di na le twantšhi ya RVFV IgG.

Beng ba dikamela ba ile ba fiwa lenaneo la dipotšišo go tseba ka ga tsebo ya bona, maikutlo, le setlwaedi sa bona.

Dipoelo

 Go ba gona ka kakaretšo ga 19.9% (95% CI; 17.07-22.90) go begilwe.

Go eya ka dihlopha tša mengwaga, go ba gona ga godimodimo ka 20.9% (95% CI; 17.00-25.31) go hweditšwe go dikamela tše di tšofetšego (tša mengwaga ye 6-10), mola e le gore dikamela tša ditshadi di bile le go ba gona kudu ka 20.4% (95%CI; 15.71-25.80).

Sule Tankar-kar e begile go ba gona ga bolwetši bjo kudu ka 33% (95%CI; 1.31-4.72, p= 0.007) le OR 2.47 ka Mmušong wa Jigawa mola Mai’adua yona e bile le 24.7% (95%CI; 0.97-2.73, p=0.030) le OR 1.62 ka Mmušong wa Katsina.

Go mmepe wa go lekola dikotsi, mafelo a dipušoselegae ao a lego kgauswi le Repabliki ya Niger a bile kotsing ya godimo ya RVF.

Ke fela pula ye ntši yeo e sego ya amantšhwa kudu le go ba gona ga RVF gareng ga barui ba dikamela ba go tšama ba nyakana le phulo (95%CI 0.93-5.20; p=0.070).

Melawana ya mellwane ye e tiišitšwego e a hlokagala go laola Rift Valley fever ka go dikamela tša Nigeria

 Rift Valley fever (RVF) e ka senya maphelo le diekonomi tša badudi ba Nigeria bao ba botilego dikamela.

Banyakišiši ba ile ba lekola go tlala ga bolwetši bjo ka mo seleteng se, gomme ba bolela gore go iša diphooofolo tše mellwaneng go tliša kotsi ye kgolo kudu ya go phatlalatšwa ga bolwetši.

Dikamela tša moroto o tee ke mehuta ya diruiwa tše bohlokwa ka ekonoming ka Afrika tšeo di šomišwago go lema, go sepetša dithoto le dijo, eupša go swana le batho le diphoofolo tše dingwe, di kotsing go RVF, e lego bolwetši bjo kotsi bja baerase ya go dutliša madi.

 Dikgwebišano tša ka dileteng le tša boditšhabatšhaba tšeo di phatlalatšago bolwetši bjo di feleleditše ka mathata a magolo kudu a tša ekonomi le a setšhaba ka dikameleng tša ka Nigeria.

Ka maswabi, go lekodišiša go ba gona ga RVF ka dinageng tše ntši tša Afrika ga go dirwe gantši, gomme go hlaga ga bolwetši go ka no se lemogwe gomme ka fao gwa se phekolwe gabotse le gore dipalopalo tša bjona di begwe go ba tša fase.

Gabotse, Nigeria ga se ya bega go hlaga ka kakaretšo ga bolwetši bja Rift Valley fever, le ge e le gore baerase ye e hweditšwe ka go disampole tša seramo ka go mehuta ye e fapafapanego ya diphoofolo. Le ge go le bjale ga se bja hlwa bo hwetšwa ka dikameleng; ka go realo dinyakišišo tše di nyaka go lekola go tlala ga baerase ya RVF ka go dikamela tša moroto o tee ka Nigeria, le go tseba dikotsi tše di amanago le bolwetši bjo.

 Banyakišiši ba dirile dinyakišišo tša go putlaganya mafapha ka mafelong a šupa a dipušoselegae tša Mebušo ya Jigawa le Katsina.

Ba ile ba kgoboketša disampole tša seramo go tšwa go dikamela gomme ba di dira diteko hwetša dilwelammele tšeo di laetšago go ba gona ga RVF.

 They found that anti-RVF antibodies were present in 19.9% of camels in two northern states of Nigeria.

Mebušo ye e abelana mollwane le Niger Republic, yeo e sa tšwago go bega go hlaga ga bolwetši bjo bo nakong ye e sa tšwago go feta.

Dinyakišišo di utollotše gore dikamela tše di tšofetšego, tša mengwaga ye 6 go fihla go ye 10, di bile le phetetšo ya godimo, fao e lego gore 20.9% e bilego le dilwelammeletša twantšho ya RVF ka gare ga disampole tša tšona tša seramo.

 Banyakišiši ba laeditše gore dikamela ka Sule Tankar-kar di na le kgonagalo ya makga a 2.47 gore di ka fetelwa ke RVF, fao phetetšo e tletšego kudu ka 33%.

Banyakišiši ba utollotše gore selo seo se dirago gore di be kotsing kudu ke go oketšega ga mosepelo wa dikamela go tloga Nigeria go ya dinageng tša mabapi le go boela morago ka Nigeria.

Dipalopalo tše di fasana go fetwa ke tša dinyakišišo tšeo di fetilego di dirilwego ka dinageng tše dingwe, tša go swana le Niger Republic (47.5%), Mauritania (45%), le Tanzania (38.5%).

Le ge go le bjale, banyakišiši ba bolela gore Nigeria ba swanetše go hloma mafelo a go di beela thoko ka mellwaneng ya yona gore diphoofolo tšeo di tšwago ka go dinagamabapi di kgone go lekolwa go bona ge eba di na le malwetši a go fetela a go swana le RVF ao di a hweditšwego ka dinageng tše dingwe.