Skip to main content
SearchLoginLogin or Signup

Dikgaruru ke tšona go akanywago gore di baka go ophulega ga Ebola ka Democratic Republic of Congo

Northern Sotho translation of DOI:

Published onMay 18, 2023
Dikgaruru ke tšona go akanywago gore di baka go ophulega ga Ebola ka Democratic Republic of Congo
·

Go dira tekodišišo ya mafelo ka Bayesia mabapi le go phulega ga Ebola ka Democratic Republic of Congo ka go diriša mokgwa wa INLA-SPDE

 Bolwetši bja baerase ya Ebola (EBV) ke seemo sa tšhoganetšo sa maphelo seo se lemogwago lefaseng ka bophara bjo bo tletšego kudu ka dileteng tša Bodikela le tša ekhweitha tša ka Afrika.

Go kwešiša ka ga thutamalwetši kudukudu ka ga mokgwa wa bolwetši bja EBV, re sekaseka tshedimošo ka ga tsebišo ya go phulega ga EBV mabapi le malwetši ao a tiišeditšwego gore a phulegile le mahu ao a begilwego a go phulega fao go tšwelago pele ga bolwetši bjo ka Democratic Republic of Congo (DRC) magareng ga 2018 le 2019, le go sekaseka seabe sa dikgaruru tšeo di begilwego mabapi le go phatlalala ga baerase ye.

Ka go šomiša tshekatsheko ka botlalo ya dipalopalo ka ga mafelo ya Bayesia ka go diriša diekheišene tša bogare tša pharologanyo tša stochastic (SPDE) tšeo di re dumelelago go lekanya bontši bja mekgwa ya mafelo ka legatong le lengwe le le lengwe la mafelo.

Kakanyo ya tekatekanyo ye e theilwego go tekanyo ye e kopantšwego ya Laplace (INLA).

Dikutollo tša rena di utolla kamano ye e tiilego magareng ga ditiragalo tša dikgaruru ka mafelong ao a amegilego le go phulega fao go begilwego ga EBV le mahu a go bakwa ke yona, le go ba gona ga dihlophana ka go bobedi malwetšing le ka mahung gomme bobedi bja tšona di phatlalala mafelong a boagišane ka ditsela tše di swanago.

Dikutollo go tšwa ka dinyakišišong ka fao di bohlokwa go tseba mafelo ao bolwetši bo phulegilego kudu, tekodišišo le tsenyogare ya bolwetši bjo bo lego lefelong le itšego.

Diabe ka 2018, Democratic Republic of Congo (DRC) e tiišeditše go phulega ga leuba la Ebola lekga la bolesome mo mengwageng ye 40.

Go phulega ga leuba la Ebola ka mo nageng le legolo go a feta ka moka gomme ke le legolo maemong a bobedi leo le ilego ba begwa ka go leuba la Borwa bja Afrika la 2014-2016.

Go phulega gabjale ga leuba le go begilwe gore le direga lefelong la dithulano tšeo di tšerego lebaka le letelele, dinyakišišo tše di lebeletše kudu go nyakišiša go phatlalala ga bolwetši bja Ebola ka DRC le khuetšo ya ditiragalo tša dikgaruru.

Ditiragalo tša dikgaruru ka mafelong ao a amegilego di hweditšwe gore di amantšhwa kudu le go phulega fao go begilwego ga bolwetši bja Ebola, gomme di amana le go tseba mafelo ao a tletšego ka bolwetši bjo le tekodišišo ya mafelo ao go nago le bolwetši le mananeo a tsenogare.


Dikgaruru ke tšona go akanywago gore di baka go ophulega ga Ebola ka Democratic Republic of Congo

Dikgaruru ke tšona go akanywago gore di baka go ophulega ga Ebola ka Democratic Republic of Congo

 Baerase ya bolwetši bja Ebola (EBV) ke bolwetši bjo bo fetelago kudu, bjo bo bakago mahu bjo bo mpefatšwago ke dikgaruru tše di tšwelago pele ka Democratic Republic of Congo (DRC).

Banyakišiši mo leakeng le ba kgona go akanya gore go phulega ga EBV go ka hlaga kae ka go šomiša tshedimošo ya mabapi le ditiragalo tva dikgaruru.

 Ebola ke seemo sa tšhoganetšo sa maphelo seo se lemogwago lefaseng ka bophara bjo bo tletšego kudu ka dileteng tša Bodikela le tša ekhweitha tša ka Afrika.

Go phulega ga bolwetšibjomonakongye e sa tšwago go feta ka DRC ke go phulega ga maemong a bobedi ka bogolo ka Borwa bja Afrika.

Ka mo nageng ye, dithulano tša boitlhamo dihlagiša seemo seo se loketšego kudu go phulega ga malwetši a go fetela gore e hlage le go phatlalala, ka ge methopo le mananeokgoparara a tša maphelo a senywa, fao le batho ba bantši ba tšhaba magaeng a bona.

Ka mo dinyakišišong tše, banyakišiši ba nyakile dikamano magareng ga go phatlalala ga bolwetši bja Ebola le mafelo ao dikgaruru go begilwego gore di tletše gona ka DRC ka 2018 le ka 2019.

 Ba šomišitše mokgwa wa dipalopalo wo o theilwego go Baye’s theorem, ye e šomišago dikarolwana tše di aroganego tša tshedimošo go akanya gore bolwetši bo tla hlaga neng goba kae.

Ba tloga ba šomišitše tshedimošo ka ga go phutlega ga dikgaruru ka mafelong a mangwe go akanya gore bolwetši bja Ebola bo ka phulega kae mo nakong ye e tlago.

 Dinyakišišo di hweditše gore mafelo ao a amilwego ke ditiragalo tša dikgaruru a amantšhitšwe kudu le go phulega fao go beilwego ga diphetetšo tša Ebola le mahu, fao gape go fetelago ka mafelong a magwe.

Banyakišiši gape ba begile gape ka bolwetši bja Ebola le mahu fao tshwedimošo e sego ya kgoboketšwa ka lebaka la dikgaruru tše di tšwelago pele.

La mathomo ka DRC, dinyakišišo di laeditše gore tekodišišo ya mafelo ka Bayesiae ka šomišwa go tseba mafelo ao go tletšego diphetetšo tša Ebola fao tshedimošo e ka no se hwetšagalego.

 Le ge go le bjale, banyakišiši ga se ba kgona go farologanya magareng ga mehuta ya ditiragalo tša dikgaruru le ka fao di amago mananeo a tlhokomelo ya maphelo ka mafelong ao a amegilego.

Gape ga se ba ngwala tshedimošo ya bona ka ga ditiragalo tša dikgaruru ka tsela yeo e ka kgonago go akanya gabotse gore go phulega ga Ebola go ka hlaga kae.

Banyakišiši ba šišinya gore ba taolo ka DRC ba fane ka tekodišišo ye e tiilego ya malwetši le manano a phetolo ka mafelong ao a amegilego, le gape ka dikarolong ka moka tša naga go maatlafatša go utolla mafelo ao a nago le phetetšo e sa lenako le taolo ka nepo ya go dira gore go phatlalala ga Ebola go direge ka go nanya.


Comments
0
comment
No comments here
Why not start the discussion?