Skip to main content
SearchLoginLogin or Signup

Banyakišiši ba hlaola mehuta ya Streptococcus ka Afrika go tšweletša meento ye mekaone

Northern Sotho (Sepedi) translation for OI: 10.1128/mSphere.00429-20

Published onMay 23, 2023
Banyakišiši ba hlaola mehuta ya Streptococcus ka Afrika go tšweletša meento ye mekaone
·

Tekodišišo le tshekatsheko ya bontši ya go tlala ga dihlophana tša Strep A emm ka kgontšha tšweletšo ya meento

Tshedimošo ya mathomong:

 Lenaneo leo le theilwego go sehlophana sa emm le šišintšwe bjalo ka setlamo sa tlwaleo sa go dira mehuta go nolofatša le go maatlafatša dinyakišišo ka ga nyakišišo ka ga malwetši mabapi le Streptococcus ya Sehlopha sa A (Strep A), go šoma ga M protein le mekgwa ya tšweletšo ya moento.

Re fana ka phatlalatšo ye e theilwego go dihlophana tša Strep A emm ka Afrika le go sekaseka kakaretšo ye e kgonagalago ya moento wa dibalente tše 30 go ya ka mokgwa wa dihlophana tša emm.

Mokgwa:

 Balekodi ba babedi ba sekasekile ka go ikema dinyakišišo tveo di hweditšwego ka morago ga go nyaka ka fao go phatlaletšego le go ntšha tshedimošo ya maleba.

Tshekatsheko ka bontši e ile ya dirwa (mokgwa wa diabe tša sewelo) go akaretša dikakanyo tša go tlala ga dihlophana tša emm.

Dipoelo:

 Dinyakišišo tše seswai (n=1,595 isolates) di utollotše dihlopha tše ntši tša emm bjalo ka E6 (18%, 95% confidence interval (CI), 12.6; 24.0%), gwa latela ke E3 (14%, 95%CI, 11.2; 17.4%) le E4 (13%, 95%CI, 9.5; 16.0%).

Go na le phapano ye e sa hlokomelwego ka go dihlophana tša emm mabapi le dilete, mengwaga le maemo a ekonomi ya setšhaba go lalal le khonthinente.

Ge go lebeletšwe leano la meento leo le theilwego go dihlophana tša emm, leo le tšeago diphrotheine ka kakaretšo ka gare ga dihlophana, moento wa dibalente tše 30 wo mo lebakeng le o sa tšweletšwago go tša kalafo, o tla fana ka kakaretšo ya ka kgopolong go 80.3% ya bao ba kgethilwego ka Afrika.

Mafetšo:

 Tekodišišo ye e laetša sehlophana se sentši kudu sa Strep A emm ka Afrika ke E6 gwa latela ke E3, E4 le D4.

Moento wa bjale wa dibalente tše 30-o ka fana ka kakaretšo ye kgolo go ralala le go fapana ga dihlophana tša mehuta ya emm ka Afrika.

Matsapa a mangwe go tšwela pele a ka lebišwa go akanya kakaretšo ka botlalo ya moento wa dibalente tše 30 go lebeletšwe dinyakišišo tša go opsonaesa fao go nago le diphanele tša kemedi tša Strep A isolates go tšwa go ditšhaba ka kotsing ya godimodimo ya malwetši a Strep A.

Se bohlokwa:

 Kakaretšo ya fasana ya moento ke tlhobaboroko ye kgolo go maphelo a setšhaba, kudukudu ka go dinaga tšeo di hlabologago fao tshedimošo ka ga malwetši gantši e hlokagalago.

Go kgontšha tšweletšo ya moento wa streptococcus ya sehlopha sa A (Strep A), re bega ka ga go phatlalala ga malwetši a dihlophana tša M Protein emm go tšwa go diphetetšo tša Strep A ka Afrika, fao bolwetši bja go amana le Strep A le sequalae ya yona go akaretšwa bolwetši bja malokologo le boletši bja pelo, ke tša morwalo o mogolo.

Pego ye ya mathomo ya dihlophana tša emm go ralala le khonthinente e laetša kgonagalo ye kgolo ya kakaretšo ke moento wo o theilwego go M Protein wo gabjale o sa lekolwago, fao mokgwa wo o theilwego go sehlophana wa emm o tlago šomišwa.


Banyakišiši ba hlaola mehuta ya Streptococcus ka Afrika go tšweletša meento ye mekaone

 Ka morago ga go lekodišiša dinyakišišo tše ntši ka ga paktheria ya Streptococcus, banyakišiši ba hlaotše mehuta yeo e tlwaelegilego ka Africa.

Dikutollo tša bona di tla thekga dinyakišišo mabapi le tšweletšo ya meento ye mekaone kgahlanong le mehuta ye itvego ya dipaktheria.

 Phetetšo ya Sehlopha sa A sa paktheria ya Streptococcus, goba ka ‘GAS’, go ka feletša ka malwetši a mmalwa a kotsi, go akaretšwa yumonia le bolwetši bja tlhaselo ya mpholo, bjo bo ka bolayago motho.

Ka Afrika, malwetši a kotsi a 1.78 milione a GAS a hlaga ngwaga o mongwe le o mongwe.

 Mehutahuta goba ‘mehutta’ ye e fetago ye 200 ya GAS e utollotšwe, ka fao bašomi ba tša mahlale ba hlamile lenaneo la go hlopha mehuta ye, go lebeletšwe diphapano ka go phrotheine ye itšego ye e bitšwago M protein.

Ka go šomiša mokgwa wo, ba hlamile moento wo o lebišitšwego go dihlopha tša mohuta wa go swana, tšeo di bitšwago dihlophana tša emm.

Moento wo o theilwe go tshedimošo ye e tšwago ka dinyakišišong ka dinageng tšeo di hlabologilego, eupša tshedimošo ye nnyane e a hwetšagala mabapi le ka fao e ka bago mohola ka Afrika.

 Ka mo dinyakišišong tše, banyakišiši ba bapeditše tshedimošo go tšwa go dinyakišišo tše dingwe tša GAS ka dinageng tša Afrika go tseba gore ke dihlophana dife tša emm tšeo di tlwaelegilego kudu go ralala le khonthinente.

Gabotse, ba be ba nyaka go kwešiša ka fao moento wa bjale o ka kgonago go šoma gabotse ka gona ka mo seleteng.

 Banyakišiši ba thomile ka go nyaka ka kakaretšo diathekele tša mahlale ka ga GAS ka Afrika, gomme ba fokotša dikutollo tša bona gwa šala tšeo di bego di šoma kudu ka dihlophana tša emm.

Se se dirile gore ba šale ka palomoka ya dinyakišišo tše seswai, tšeo di phatlaladitšwego le dinaga tše hlano e lego:

Afrika Borwa, Mali, Kenya, Tanzania, le Tunisia.

 Ka go sekaseka dinyakišišo tšeo ka botlalo, banyakišiši ba kgonne go hlatha gore ke dihlophana dife tša emm tšeo di bego di tlwaelegile kudu, le gore ke mehuta efe ya GAS yeo e hweditšwego.

Go tloga fao ba ile ba bapetša tshedimošo yeo le mehuta ye itšego ya GAS yeo e bego e nepišitšwe ke moento wo o sa tšwago go tšweletšwa.

Ba hweditše dihlopha tše nne tšeo di tlwaelegilego tšeo di tšweletšego go ralala le khonthinente, eupša ga se ba bona phapano ka go mengwaga goba ka go maemo a ekonomi ya setšhaba ka ga batho bao ba angwago ka tšona.

 Ge ba bapetša mehuta ya GAS yeo e tšweletšego ka Afrika le mehuta yeo e šireletšwago ke moento, ba utollotše gore moento go na le kgonagalo wa gore o ka šoma gabotse go tekano ya 60%.

Dinyakišišo di bolela gore, le ge go le bjale, moento o ka fana ka tšhireletšo ye kaone kgahlanong le mehuta yeo e lego karolo ya dihlophana tše di swanago tša emm.

Gabotse, seo se ka ra gore moento o ka šireletša batho kgahlanong le 80% ya mehuta ya GAS yeo e hwetšwago ka Afrika.

 Dikutollo di laetša gore moento o moswa wa GAS go na le kgonagalo ya gore o ka šoma gabotse ka Afrika, eupša banyakišiši ba lemoga gore dihlophana tša emm ga di swane le tše dingwe tša ka dikarolong tše dingwe tše ntši tša lefaseng.

Ka moso, go akaretšwa mehuta ye e sego ya emelwa kudu ge go tšweletšwa meento go ka dira gore e šome kudu ka seemong sa Afrika.

 Banyakišiši ba boletše gore gape go na le tlhokego ya tshedimošo mabapi le GAS ka dinageng tše ntši tša letseno la fase le la magareng tša ka Afrika.

Go tsenya tshedimošo go tšwa ka makaleng a ka fao go ka fa bašomi ba dinyakišišo seswantšho ka botlalo ka ga bothata bjo.

 Godimo ga fao, go na le mehuta ye mengwe ya GAS yeo e sego karolo ya lenaneo la dihlophana tša emm, kgonagalo e le gore go na le mehuta ye meswa.

Dinyakišišo tša ka moso di lebeletše kudu go tseba gore mehuta ye e tsena kae di tla tsenya letsogo go tšweletšo ye kaone ya moento, le dipoelo tše kaone go balwetši ka Afrika.

 Dinyakišišo di bolela ka ga makala a bohlokwa a mošomo wa ka moso ka seemong sa Afrika ebile ke dinyakišišo tša mathomo tša dihlophana tša GAS emm ka mo khonthinenteng.

Mošomo wo e be e le tirišano magareng ga banyakišiši go tšwa ka Afrika Borwa le ka USA.

Connections
1 of 5
Comments
0
comment
No comments here
Why not start the discussion?